Ta članek je daljša, nelektorirana verzija intervjuja, objavljenega aprila 2007 v reviji 7dni. S prijaznim dovoljenjem glavnega in odgovornega urednika, gospoda Bojana Tomažiča.

Ste filozofinja, zdraviteljica, vračinja, čarovnica…?

In sedaj naj se na to odzovem, kot na nekakšen sprožilec (smeh)? če naj opišem kdo sem, glede na to, kar počnem, bi rekla, da sem vizionarka. Praktična vizionarka. Ne bi uporabila tradicionalnih izrazov, ker imajo določen prizvok. Tako, da nisem čarovnica, nisem šamanka, nisem zdravilka, nase gledam predvsem kot na praktično vizionarko nove poti, novega pogleda na stvarstvo, življenje, celoten obstoj.

Kdo se lahko nauči tega, kar znate?

Vsi. Pravzaprav je moja vizija namenjena vsem. Ne verjamem, da smo ločeni drug od drugega. Smo deli celote in moja vizija je združitev vseh delov v celoto, da bi vsakdo opravljal svojo vlogo. To bi pomenilo izpolnitev moje vizije.

Kaj je zdravje?

Pomen besede zdravje? Naj pojasnim. Filozofsko gledano, vidim kot namen obstoja živeti življenje. Razlog, zaradi katerega smo živi je, da bi živeli življenje. Življenje pa pomeni izpolniti našo fizično in nefizično celoto. In to je tisto, kar razumem pod besedo zdravje. Biti sposoben živeti življenje. V trenutku, ko življenja več nismo sposobni živeti, smo bolni. To je vse. Zdravje pomeni živeti življenje, kot naj bi ga živeli – s polnim potencialom.

Logično vprašanje: zakaj je toliko bolezni v današnjem svetu?

Tudi to je ena od osnov mojega pogleda. Vzrok za bolezni, vojne, potrese, katastrofe v vseh pomenih – atmosferske, človeške, živalske…, je osnovan na stanju, v katerem je stvarstvo. Stanje stvarstva, v katerem živimo, ustvarja bolezni, ustvarja trpljenje. Z drugimi besedami, stanje, v katerem je stvarstvo, ustvarja težavnost preživetja, trpljenje, strahove.

Sodobni človek je poln strahov. Takorekoč vsakdo bi na nek način potreboval psihiatra ali psihologa?

Ne verjamem, da so psihiatri sposobni opraviti s strahovi drugih ljudi, saj so jih tudi sami polni. Razlog, zaradi katerega smo polni strahu, je v tem, da se moramo boriti za preživetje od trenutka, ko pridemo na svet. To je osnovno stanje, ki ustvarja vse – sovraštvo, zlo, telesne bolezni, naravne katastrofe – težavnost preživetja. In vsi smo rojeni v to stanje. Ideja Hatmare je, da pojdimo k resničnemu vzroku za strahove, bolezni, vojne po svetu. Lahko govorim: “Končajte vojno, končajte vojno”, a je v prisotnosti strahu ne bomo nikoli ustavili, ko pa moramo braniti svoje ozemlje za preživetje. Kako naj sklenemo mir, če pa osnovno stanje ves čas ustvarja eno in isto? Pojdimo na to stanje. To je osnovna ideja Hatmare.

Menite, da bi se bilo mogoče upreti vsaki bolezni, da je vsaka bolezen tudi ozdravljiva?

Vsaka bolezen je ozdravljiva, ko pozdravimo stanje, ki to bolezen ustvarja. Če tega stanja ne pozdravimo, potem možnosti za ozdravitev ni.

Prej ste govorili o boleznih, tudi o težkih in hudih boleznih. Ali to, kar ste povedali, velja za vse bolezni, ki obstajajo?

To velja za katerokoli bolezen. Vzrok za bolezen je odsotnost življenjske energije. In kaj povzroča, da življenjske energije ni? Mnogi vzroki, govorimo o “skupkih vzrokov”. Nekatere bolezni so posledica zelo resnega pomanjkanja življenjske energije, ko je brez življenjske energije celoten sistem, druge pa so posledica samo delnega pomanjkanja te energije. Od tega je tudi odvisno, za kako resno bolezen gre. Seveda je dosti lažje pozdraviti stanje, nastalo zaradi manjšega pomanjkanja življenjske energije in zaradi manj vzrokov, kot pa stanje, v katerem nič ne funkcionira. V slednjem primeru je potrebno biti pozoren na mnogo več detajlov, ki stanje povzročajo in jih je potrebno transformirati. V tem je razlika. V tem je tudi razlika v uspešnosti tretmajev. Če ne odkrijem kakšnega večjega problema v smislu pomanjkanja življenjske energije, odkrijem vzroke in naredim tretma. Če pa gre za kaj zelo resnega, še posebej v primerih, ko je bolezen že dolgotrajna in je že vplivala na mnoge sisteme, je veliko vprašanje, kako hitro nam bo uspelo obnoviti posamezen sistem. Včasih nimamo dovolj časa. Običajno pokusim obnoviti prizadeti sistem. Če vzamem za primer neki organ po operaciji – seveda tak organ nič vec ni v originalnem stanju. Kar moramo narediti je, da tak organ obnovimo in ga pripeljemo nazaj v original. To lahko storim na energetskem telesu. Ne morem pa tega storiti takoj na fizičnem telesu, ker je ta dimenzija omejena s časom in prostorom. Obnova je odvisna od fizične poškodbe, pa tudi od hitrosti, s katero se celice obnavljajo. Ta pa je od sistema do sistema različna. Nekateri sistemi se obnavljajo zelo hitro. Če se na primer samo porežemo in ne pride do vnetja ali česa drugega, bo poškodba renovirana že po nekaj dneh.

Pomembno je, da se izognemo vakumu, to pa storimo z delom na vzroku. Resničnemu, temeljnemu vzroku.

To je v bistvu najtežja, najpomembnejša naloga pri tej metodi, najti pravi vzrok?

Ne, vzroka ne iščemo več. To je tudi velika sprememba v primerjavi z Bioorgonomijo. Marsikaj smo spremenili, da bi zadeve skrajšali. Delamo transformacije in če dobim kakršenkoli občutek, da gre za vzrok, ga transformiram.

Kdaj ste nazadnje imeli kako od teh bolezni – gripo, bili prehlajeni in kaj ste storili v takem primeru?

Nazadnje nisem dobila ravno gripe, sem pa bila pred dvema mesecema prehlajena, takrat so bili ljudje okrog mene kar bolni. Delala sem transformacije zase, pa tudi poklicala svojo prijateljico in študentko Jan iz Portugalske in jo prosila za tretma, ki ga je ta tudi naredila. Julija 2002 sem v Mariboru dobila salmonelo iz jajca, ki sem ga kupila na tržnici. Gledala sem to jajce in iz neznanega razloga nisem naredila transformacije, celo slišala sem: “Ne jej tega”, pa sem ga vseeno pojedla. Dobila sem pomoč od svojih učenk in učencev Maje, Veronike in Stanislava, skupaj z nasvetom: “Bolnišnica, voda. Dehidrirana si, nobenih transformacij, ampak vodo”. V bolnišnici sem dobivala tudi infuzijo in stanje se mi je izboljšalo. Vendar sem en mesec kasneje – vmes sem predavala še na seminarju na otoku Ižu, kjer ljudje niso mogli verjeti, da sem pred kratkim skorajda umrla – dobila otekline nog, kar je bila posledica salmonele. Bila sem ravno na Portugalskem in poklicala sem svojo študentko Jan, ki med drugim opravlja tudi limfno drenažo. Nje pa ravno takrat ni bilo v Lizboni, zato mi je drenažo večkrat naredila kar na daljavo. Ko se je vrnila, sem šla še enkrat na terapijo k njej in takrat so problemi popolnoma prenehali.

Torej živite po teh načelih, ki jih predavate, v sakdanjem življenju?

Da. V vsakem trenuku. Če na primer želim dobiti parkirni prostor, naredim transformacijo za to, da bo v trenutku, ko pridem pred restavracijo, pri vhodu prost parkirni prostor zame. Če želite slišati še en primer… Na Portugalskem naj bi me nekega jutra znanec odpeljal na moj seminar. Ta človek je en dan prej posodil svoj avto nekemu prijatelju in ga dobil nazaj skoraj brez goriva. Ko je to opazil, mi je rekel, da ne bova prišla niti do bencinske postaje. Naredila sem transformacijo za program, da prideva do bencinske postaje. In veste, prišla sva do bencinske postaje, ne pa tudi do cevi za gorivo (smeh)! Nisem naredila prave transformacije! Ta primer kaže, da stvar deluje – delovala je točno tako, kot sem hotela. Nisem pomislila, da je treba priti do cevi za gorivo.

Prej sem pozabil vprašati: glede bolezni – preventivno pa ni mogoče delovati nanje – da ne bi dobil bolezni?

Zelo mogoče je. To je tudi razlog, da imam sama gripo dva dneva in še to z malo simptomi. Dejstva, da izvajam dihalne vaje, transformacije, pazim na to, v kakšnih prostorih se zadržujem, transformiram hrano in te prostore, močno vplivajo. Če se ohranim v stanju, v katerem ni pogojev za dobiti bolezen, je ne dobim. Če pa že, potem manj kot drugi ljudje.

Ali vaša metoda predpostavlja veliko omejitev – česa ne smemo početi, jesti, obleči, govoriti, misliti?

Moja filozofija, moje prepričanje, moj pogled je, da je vse, kar je bilo ustvarjeno, bilo na začetku ustvarjeno z življenjsko energijo – brez “negativnega”. Stvarstvo je bilo ustvarjeno na način, ki ga imenujem maarag. Maarag pomeni mreža. Ta mreža je vsaki ideji omogočala, da je bila “dobra”. Kaj pomeni dobra? Da je vsaka ideja lahko srečala drugo idejo brez konflikta med njima. Da se, ko se srečata ogenj in voda, ne uničita med sabo. Preideta eden skozi drugega, vsak v svojem resničnem asu. To je bilo originalno stvarstvo. Ko je originalno stvarstvo postalo, hm, ne tako dobro, so stvari izstopile iz mreže in postale “vakumske” – stvari, ki blokirajo, ki povzročajo bolezni. Bakterije, ki so prej živele svoje življenje, ne da bi povzročale bolezni, nam zdaj povzročajo bolezni in nam odvzamejo življenje. Kakšna je torej moja filozofija? Vstaviti vse koščke spet nazaj v mrežo. To ne pomeni izbrisati jih ali jih zavreči, ker bi še vedno imeli vpliv, ampak jih spremeniti, vstaviti jih nazaj v maarag, v stanje, da niso z ničemer v konfliktu. Pravim, da lahko uporabljamo vse – plastiko, sintetiko, onesnaženje. Imamo sposobnost spremeniti onesnaženje, ker tudi le-to izhaja iz naših življenj – saj ni prišlo kar od nikoder. Uporabljamo avtomobile, lepe reči…, vse to so božje ideje! Ne pa da rečemo: “Oh, to je pa negativno”. Sama temu ne rečem negativno. Nič ni negativno.

V velikem delu ste mi odgovorili na vprašanje, ki ga imam v mislih zdaj; kaj menite o številnih novih boleznih, ki se pojavljajo po svetu, pri ljudeh, pri živalih? Zakaj je tako? Ali svet res tako, kot velikokrat slišimo, pluje proti katastrofi?

Poskusila bom odgovoriti tako, da najprej dam odgovor: skupek vzrokov. Če vržete kepo snega, da se zakotali po zasneženi strmini, naredi velikansko kepo. Smo v obdobju rezultatov skupka vzrokov milijard let zgodovine. Se že kotalimo po strmini in na našo kepo se nabirajo mnoge stvari. Seveda je zelo velika in povzroča, da naš svet danes tako funkcionira. Naš svet ni enak, kot je bil pred stotimi ali petdesetimi leti. Tudi Maribor je leta ’95 izgledal drugače. Kaj se torej dogaja? Smo v skupku vzrokov veliko, veliko vakuma. Hkrati pa obstaja veliko, veliko skupkov vzrokov življenjske energije. To, kar se dogaja, ni samo vakum, ampak obstajajo tudi mnoge vrste energij, ki funkcionirajo. Na zunaj izgleda, kot da smo sredi katastrofe. Ampak, ali vidite v perspektivi? Ali v resnici vidite, kaj se dogaja? Pravzaprav imamo v aramejščini lep rek: “Kamenček v škatli naredi velik hrup”. To pomeni, da je vse, kar vidimo kot tako očitno in negativno v razmerju s celoto, celotno svetlobo in reparacijo, kamenček. Lahko rečem, da je moj odnos do prerokb o katastrofah, da jim ne verjamem. Ne samo, da ne verjamem, zdijo se mi celo popolnoma nesmiselne. Zakaj nesmiselne? Ker niso modre. Iz vec razlogov: najprej, ker obstaja kozmični zakon: nobena energija ne izgine. Vsaka energija se nadaljuje kot je, če ni transformirana. Recimo torej, da je neka katastrofa. Če je katastrofa, je to energija travm, vakuma, odsotnosti življenja, bolezni. Ta bolezen se nadaljuje in nadaljuje – v večnost. Ali verjamete, da bo stvarstvo postalo izključno stvarstvo bolezni? To je nesmisel. Na podlagi katastrofe ne bo novega sveta. Ne gre na način, ki so ga razglašali komunisti v tridesetih: “Na ruševinah starega sveta gradimo novi svet”! Vsi poznamo to pesem. Ne, to ni mogoče. Komunizem je bil uničen, ker so uničili stari svet, s tem so uničili sebe. To je bil prvi razlog. Zdaj pa še eden, logičen razlog, ki je praktičen in ga je dokazala tudi nova fizika. Imamo neko gibanje in lahko si predstavljamo, kam bo šlo. Vendar pa, če nimaš perspektive, ne moreš predvideti nečesa, kar lahko to gibanje odkloni nekam drugam. Enako velja tudi za prerokbe. Prerok mogoče vidi raketo, ne pa tudi, kaj ji bo prišlo na pot. Stvari se spreminjajo. In glavna, resnično sveta resnica, ki obstaja, so spremembe, gibanje! Nič ni statično. To je edina resnica. Kako naj torej vidim celotno gibanje? Ali imam celotno perspektivo? Ali lahko vidim celotno gibanje? In vsa gibanja niso fizična, tu so še druge dimenzije! Ali lahko oseba, ki je prerok v fizični domeni, vidi druge dimenzije, da reče kaj takega? Govori s fizičnimi besedami. Že samo te so fizične, torej nima perspektive! In ko reče: “Bog mi je povedal”… dokler to pride iz visokih nivojev, je šlo že čez toliko prevodov skozi njegovo razumevanje, da je to to, kar pač on vidi. In to se nanaša na vsa kanaliziranja, vse medije, ki pripovedujejo zgodbice ljudem… oprostite, ampak to je samo njihov pogled, ne pa tudi pogled osebe, ki je pred njimi. Zato ljudem tudi ne napovedujem prihodnosti. Je ne!

Ampak bi lahko videli neke stvari(smeh)…

Ne. Vidim v perspektivi in lahko transformiram stvari, ki bi lahko osebo blokirale, da bi bila v življenjski energiji in ne v vakumu.

Ko ste govorili o statičnosti in o gibanju, ali po tem principu deluje tudi vaše gledanje na svet, vaše učenje in se tudi spreminja?

Moje učenje se spreminja iz sekunde v sekundo. Sem v spremembah, živim življenje. Če se ne bi spreminjala, bi pomenilo, da ne živim. Ni statičnega nauka. Kdor poučuje statične nauke, verjetno ohranja nekaj, kar ni več relevantno. To je vse (smeh).

Teh, statičnih učenj pa je kar dosti. Ponudba na tem, t.i. alternativnem prostoru je zelo velika. Kaj menite o tem?

Seveda. Veste, leta ’92 je bila v Tel avivu ena majhna trgovinica, imenovana New age. V njej skorajda ni bilo obiskovalcev, bilo je nekaj malega knjig, nobenih ponudb za seminarje. Trgovina je pripadala paru, ki se je v tistem času ukvarjal z rebirthingom. Edini ponujeni seminar je bil njun. Če bi prišli v to trgovino danes, bi videli, da sploh ni več prostora na steni, toliko je različnih medijev, učiteljev, festivalov, alternative, vsaka druga oseba v Izraelu je zdravilec in kanal, ima novo metodo ali je šaman, ali pa je že videl boga… Neverjetno. Slovenija ni nič v primerjavi s tem (smeh). Ko se je to začelo, so ljudje prihajali k meni in me spraševali, kaj si mislim o vsem tem. Veste, če obstaja to gibanje, pomeni, da je takšna zahteva duš. Zagotovo si bo vsakdo izbral hrano po svoji stopnji in okusu. Že od samega začetka, odkar sem začela s svojim delom, je bil del mojega dela srečati mnogo učiteljev, gurujev, zdravilcev in enostavno priti na pravo mesto. Ogledala sem si tudi tisoč cerkva, katedral, krajev po svetu, kamor sem bila vodena, da bi jih transformirala. Na kraje, kjer se zbira veliko ljudi, k učiteljem, ki učijo mnoge ljudi, k zdravilcem, ki zdravijo mnoge ljudi. Vedno sem bila vodena tja, da bi transformirala učitelja – ne transformirala v negativnem pomenu, ampak da bi poskrbela, da ne bo vnašal vakuma v ljudi, da ne bo kanal za vakum, da ne bo strašil ljudi. In podobno za kraje, npr. katedrale. To je bil moj posel. Tako da, če me vprašate, ali je to dobro ali slabo, ne vem. Pomembno pa je, da smo pozorni. Trpljenje povzroči, da se ljudje oprimejo kogarkoli. Ko oseba potrebuje pomoč, je zelo šibka in se jo zlahka zmanipulira. Vendar pa ni na meni, da sodim o teh stvareh.

Kakšno je vaše mnenje o uradni medicini?

To sem že povedala in bom govorila še naprej: ne verjamem v rezanje stvari. Verjamem, da smo kontinuiteta. V enem pogledu je medicina prišla do velikanskih odkritij. Izjemno neumno bi bilo odpovedati se velikim odkritjem v fizičnem pomenu. Velika modrost pa bi bila kombinirati to znanje s širšo perspektivo in vsem zdravnikom, ki pridejo na moje seminarje dopovedujem, naj uporabljajo svoje znanje, naj ga ne zavržejo, a naj uporabijo še drugo perspektivo. In zdravniki prihajajo na moje seminarje, kot tudi zdravniške sestre, farmacevti… To je medicina prihodnosti. V medicini je mnogo neumnosti, ki nam jih ni treba sprejeti. Vzemimo ven, kar je dobrega, ne pa tudi slabo – kot pri vsem ostalem. Vem, da dosti eksperimentirajo z ljudmi. Radi poskusijo to in ono, kot na morskemu prašičku.

Vsem svojim študentom, ki so zdravniki, dopovedujem: “Uporabljaj svoje znanje! Ti veš dosti bolje od mene, kaj se dogaja s pacienti. Transformiraj to, za kar jaz ne vem”. To je način za vključitev medicine zraven, namesto da samo odmahnemo z roko. Sprejmimo vsa velika odkritja, modrost človeštva in jih uporabimo!

Zanesljivo ste že slišali za zgodbo o Janezu Drnovšku, slovenskemu predsedniku, da si je pomagal z alternativim zdravljenjem in za odzive ljudi… Je to dobro ali slabo?

Mislim, da je to zelo pozitivno. S tem je mnoge ljudi, ki so bili glede tega blokirani, odprl v smislu: “On je realistična oseba, predsednik, politik – verjetno je nekaj na tem”. Obstaja pa tudi nekaj, kar se imenuje moda. Ali veste, kaj je moda? Znano pevko Madono je pritegnila kabala, židovstvo. Naenkrat so vsi iz zabavne industrije postali kabalisti. Gre za modo.

Kakšna je razlika med (transformiranjem in manipulacijo?)

Obstajata dva aspekta; prvi aspekt je filozofski: vsa bitja smo kot velikanska ekipa. Odrastemo in se skrčimo s svojim egom: “Jaz sem Tisti”, torej “Jaz si lahko pomagam sam”. To je totalen ego. Ne vidimo se v perspekivi. Ne vidimo, da smo pravzaprav zelo unikatno bitje, a povezani z vsem. Povezava pa je Veliki načrt. Ko naletiš na neko težavo, to pomeni, da je tvoje bitje omejeno, ne funkcionira glede na svoje bitje in da je napočil pravi čas, da se razširiš, da poiščeš pomoč pri tistem, ki je sposoben videti perspekivo, ki jo imaš. Ko sem bolna, nisem kanal! In potem se stanje samo še slabša. Zato pravim, da so stvari, ki jih lahko transformiram. Obstajajo pa tudi stvari, glede katerih prosim za pomoč. Brez ega.

Prej sva govorila o vizijah, prihodnosti.

Pravzaprav je eden od razlogov za moje življenje prihodnost. Da bi bil svet drugačen. Drugacno življenje za vse. Ne morem si predstavljati, da bi bila samo Naomi srečna. Ker vem, da nisem samo jaz, sem del celote. In dokler obstaja trpljenje, veliko zla in grozot, sem bolna, sem nesrečna. V tem stanju sem, čeprav na površini posebno bitje mene ne trpi in ni videti, da bi trpelo. Moja vizija za ta svet in za to življenje je, da bo prišel dan – in to zelo kmalu, kajti nimam potrpljenja čakati – velike spremembe v zavesti vseh. Da vzroka za bolezni, odvisnosti, strahove, zlo ne bo več. Vidim, da to prihaja in sem prepričana, da se lahko zgodi vsak trenutek. Kdaj naj bi se to zgodilo pa, ponavljam, ni predvidljivo. Ničesar ni mogoče predvideti, ker je z vsem povezanih toliko detajlov. Je pa to moja vizija in verjamem, da se to dogaja. To se dogaja. Drugače ni vredno imeti tega sveta in tega stvarstva. Ne verjamem tega, kar pripovedujejo mnoge religije in filozofije, da trpljenje ustvarja evolucijo ali boljše življenje. To nima nobenega smisla. Nesmisel je, da moramo rasti z delanjem napak. To je izguba časa in energije. Medtem, ko trpiš in si bolan, ne živiš, ne realiziraš božje volje! In božja volja je obnova, kontinuiteta, ustvarjalnost in še več tega, za kar si sploh ne moremo predstavljati, da obstaja. In mi nimamo časa izgraditi in imeti vsega tega, ker izgubljamo svoj čas s popravilom popolnih neumnosti.

Najlepša hvala za prijeten pogovor!

Bilo mi je v zadovoljstvo.